Zgodovina pihalnega orkestra

Pihalni orkester Pošta Maribor je bil ustanovljen leta 1931. Struktura njegovega članstva je zelo raznolika, tako po starosti kot po izobrazbi. V njem igrajo osnovnošolci, univerzitetni profesorji, popolni glasbeni ljubitelji in akademsko izobraženi glasbeniki.

 

Danes je to okoli 80 članski orkester, ki je na tekmovanjih v Sloveniji uvrščen v najzahtevnejšo kakovostno skupino. Orkester je z raznovrstnim repertoarjem usmerjen predvsem h koncertni glasbi in k simfoničnemu zvoku. Pogosto sodeluje tudi z uglednimi glasbenimi gosti, tako solisti kot tudi dirigenti, ki tako še dodatno bogatijo njegovo umetniško delovanje in mariborsko glasbeno sceno.

 

V svojem poslanstvu pihalni orkester Pošta že dolgo ni več samo poštni, temveč je mariborski in slovenski. Mesto Maribor, kjer ima orkester svoj domicil, ga sprejema povsem za svojega. Čeprav gre za poštno godbo, ta ni rezervirana le za poštne delavce, ampak se z glasbeno umetnostjo v njej ukvarjajo tudi drugi. Pomembnejši kriterij za sodelovanje v orkestru je predvsem ljubezen do glasbe in do kulturnega življenja in ustvarjanja

 

Je tudi eden vidnejših tovrstnih orkestrov v Sloveniji, ki je mesto Maribor uspešno predstavil v svetu. Tako je orkester že gostoval po republikah bivše Jugoslavije, v Avstriji, Nemčiji, Luksemburgu, Belgiji, Italiji, Angliji, Rusiji in Španiji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, Danskem, Švedskem in Nizozemskem. Beleži vrsto pomembnih mednarodnih priznanj in odličnih uvrstitev na tekmovanjih.

 

Veliko članov je vztrajalo v orkestru od mladosti do poznih let; vztrajali so 30, 40 in več let. Med njimi velja posebej omeniti oba dirigenta Hartmana, očeta in sina. Ervin Hartman starejši je vodil godbo kar 26 let, začenši z letom 1937, s prekinitvijo med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka. Njegov sin, tudi Ervin, ki uspešno vodi orkester še danes, je prevzel dirigentsko palico leta 1967. V orkestru igrajo očetje in sinovi ter tudi že tretja celo četrta generacija – in po tem je ljubezen do glasbe ter pripadnost in zvestoba do orkestra močno vidna. V bogati harmoniji orkestra so se zlili mladinci, upokojenci, delavci in intelektualci v kleno celoto, kar je za uspešno delo takega orkestra potrebno in nujno.

 

Tej veliki skupini godbenikov stoji ob strani in živi z njihovim umetniškim udejstvovanjem vrsta požrtvovalnih predsednikov, funkcionarjev godbe in KUD-Pošta iz Maribora ter tudi vodstvo Pošte Slovenije. Uspešno dolgoletno delovanje orkestra je prav tako tesno povezano s kolektivom nekdanjega PTT podjetja Maribor in PTT podjetja Slovenije, ne nazadnje pa tudi z Mestno občino Maribor, saj velja ta orkester tudi kot godba mesta ob Dravi in ni ga pomembnejšega dogodka ali prireditve v Mariboru in v regiji brez navzočnosti Pihalnega orkestra Pošta Maribor.

 

O delovanju pihalnega orkestra so skrbni zapisovalci že podrobno pisali v predhodnih zbornikih, pa vendar so se v njegovem delovanju zgodile nekatere prelomnice. Ena takih je bila leta 1962. Čeprav je poštna godba takrat igrala na številnih političnih, športnih in kulturnih prireditvah v Mariboru in njegovi okolici, pa zaradi zastarelih instrumentov, ki so bili visoko tonsko uglašeni, ni nastopala skupaj z drugimi godbami iz Slovenije. Prelomnico za godbo je predstavljal avgust 1962, ko je Kulturno umetniško društvo Pošta Maribor kupilo v Zagrebu nova glasbila. Od takrat poštna godba ni več stala ob strani pri skupnih nastopih slovenskih in drugih godb.

 

Tudi v godbi so se dogajale kadrovske spremembe in pogosto prelomni dogodki. Od leta 1964 do jeseni 1967 je vodil orkester član in predsednik godbe Ante Šimat, bivši vojaški godbenik, zaposlen na pošti Maribor 2. Ervin Hartman starejši se je po skoraj 30 letih vodenja poštnega orkestra posvetil samo harmonikarskemu orkestru v društvu KUD Pošta. Sredi leta 1967 je vodenje pihalnega orkestra prevzel Ervin Hartman mlajši. Prav z njegovim prihodom in na novo izvoljenim odborom orkestra, ki ga je vodil Maks Herzog mlajši, je pihalni orkester dobil novih moči in zagnanosti. K pihalnemu orkestru so prihajali novi godbeniki, orkester se je številčno povečal, kar se je poznalo tudi pri kakovosti igranja. Vedno več je bilo tudi gostovanj v tujini. Nastopi in turneje po drugih državah so se kar vrstile.

 

V poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začelo v Sloveniji razvijati tudi delovanje godb v gibanju, tako imenovani figurativni nastopi in prav Poštni orkester je bil med prvimi, ki je zaoral na tem področju in to tudi uspešno prikazal na raznih tekmovanjih po Sloveniji. To so bili tudi zametki, ki so rodili bogate sadove v delovanju orkestra vse do današnjih dni.

 

Zanimiv mejnik je bil postavljen tudi v letu 1981, ko je bila aktivnost pihalnega orkestra posvečena zlatemu jubileju, 50-letnici obstoja. To so dostojno obeležili s svečanim koncertom v dvorani Union, na katerem je sodelovala tudi godba iz Neu-Ulma in godba »Ivo Mikac« iz Varaždina. Istega leta je dosegel tudi prvo zlato plaketo na tekmovanju med najboljšimi pihalnimi orkestri v Sloveniji.

 

V letu 1983 je pihalni orkester znova nastopil na tekmovanju v korakanju in figurativnem nastopu, takrat v Slovenskih Konjicah, kjer je v obeh kategorijah osvojil zlato plaketo. Ob tej priložnosti je prvič nastopil v belo-rdečih uniformah, kar je še dodatno prispevalo k odličnemu vtisu.

 

Pomemben mejnik v delovanju godbe je bil drugi koncert poštne godbe v Mariborski stolnici 18. maja 1989. Gost koncerta je bil skladatelj Bojan Adamič, ki je tudi dirigiral svoji skladbi Simbioza in Predigra (praizvedba). Tega leta je pihalni orkester posnel svojo prvo gramofonsko ploščo in kaseto z naslovom S poštno godbo okrog sveta, nastopil na glasbeni prireditvi »Marjanca« v mariborski dvorani Tabor in na televizijskem snemanju oddaje Kavarna skupaj s pisateljem Tonetom Partljičem v Radencih. Medijski vrhunec tega leta je bil nastop v oddaji avstrijske televizije Na Seniku godcev, voditelja Karla Moika, kjer je orkester sodeloval z godbo pošte iz Gradca. Oddajo je na TV zaslonih spremljala skoraj vsa Evropa.

 

Poleg Bojana Adamiča je imel orkester za dirigentskim pultom tudi druge gostujoče dirigente in soliste. Mnoge iz svojih vrst, številne pa tudi od drugod. Maja 1993 je orkester nastopil v dvorani Union v Mariboru z dirigentom Hermanom Snijdersom iz Surinama. Kot gost je nastopil tudi Zagrebški saksofonski kvartet. Leto 1995 sta zaznamovala dva pomembna dogodka: svetovna premiera Maše v F-duru in svetovni kongres združenja glasbenikov Mednarodne glasbene zveze (CISM) v Mariboru ter kot gost dirigent Simon Robinson. 

 

Osrednji dogodek leta 1999 je bil že drugi obisk papeža v Mariboru, pri čemer je orkester tudi v drugo izvedel njegovo mašo, tokrat ob proglasitvi Antona Martina Slomška za blaženega. Še ena pomembna prelomnica: v začetku leta 2008 se je orkester začel pripravljati na figurativni nastop orkestra, saj so ga organizatorji največje glasbene parade elitnih vojaških in civilnih godb v Nemčiji Musikparade 2008 prvič povabili na turnejo po Nemčiji. Na petdnevnem gostovanju je orkester nastopil v Kielu, Göttingenu, Dortmundu in Braunschweigu ter navdušili več kot 24 tisoč poslušalcev. Od takrat je bil orkester še večkrat povabljen v to elitno svetovno godbeniško skupino. Posledično je bilo nato tudi veliko drugih vabil za nastope na velikih prireditvah po Evropi – tako na koncertnih odrih kot tudi na figurativnih nastopih.

 

Leta 2011 je orkester izvedel glasbeni spektakel v okviru mariborskega Festivala LENT, ko je na plavajočem odru na Dravi izvedel slavnostni koncert s solisti in osmimi pevskimi zbori. Na koncertu je sodelovalo rekordnih 300 glasbenikov. V jubilejnem letu je orkester izdal knjigo dokumentirane fotografije »Ujeti zvoki« bivšega člana orkestra Slavka Rajha in v Univerzitetni

knjižnici v Mariboru odprl odmevno razstavo ob 80-letnici orkestra z naslovom ‘Glasba s tradicijo’. V letu 2013 je orkester s svojim figurativnim nastopom gostoval  v Iserlohnu v Nemčiji, nato na nemškem Musikparade in se konec leta prvič podal v Anglijo, na petdnevni festival ‘Birmingham International Tattoo 2013’. Leto 2015 je bilo za orkester izrednega pomena predvsem zaradi povabila na enega najprestižnejših festivalov na svetu, 8. Internacionalni glasbeni festival ‘Spasskaya Tower 2015’. Festival je potekal od 5. do 13. septembra na Rdečem trgu v Moskvi. Pihalni orkester Pošta Maribor pa je predstavljal Slovenijo in nastopal v družbi orkestrov iz 14 držav.

 

 

 

Scroll to Top